Brothers in Kona. No, pa sta oba na položaju, expo v polnem sijaju, tek v gatah…..
Klemen tretjič – Swag-athlon
Sofisticirani: »Turn up at coffee-boat tomorrow morning at 8am and get one of 60 swimming caps. Buy a special swimming brief jammers with this cap and $5, be seen with them on underpants run and have a chance to win $1.000 worth of swimming equipment!«
Na prvo žogo: »Turn up at our expo booth for some nice swag!«
In nekaj vmes: »Have a chance to speak with our sponsored athletes 2pm tomorrow at our expo booth and get a free authographed cycling jersey!«
Skratka merjenje mišic se je s strani triatloncev prevesilo na ramena proizvajalcev. Vsaj začasno. Na vsakem koraku ti malodane porivajo v roke takoindrugače ohinsploh krčodpravljajoče napitke, bombastično poživljajoče gele, regeneracijske dasinasledndankotnov praške, in še polno ostalih stvari stvari s spiskom čudnih sestavin na deklaracijah. Če samo vsakega malo probaš ni variante, da ne prideš v soboto pod 10 urami naokrog, v nedeljo pa narediš še en 5 urni trening za zapolnitev tedenske urne kvote. In to samo v zvezi z nutricistiko. Potem so tu še kompresijskozračni škornji, ki že zgledajo tako odbito, da placebo regeneracijski učinek sigurno ne more izostati, takšni in drugačni valjčki, elektrostimulatorji, trakovi oblačila ter zapestnice. O kolesarski opremi pa raje ne bom izgubljal besed, itak je vse hitrejše in lažje kot lansko leto. In bolj odbitih barv.
Raznobarvno pa je bilo tudi na paradi narodov, se nas je nabralo 88,9% nastopajočih Slovencev skupaj s takisto pomembno navijaško podporo. Kratka parada udeležecev posortiranih pod državne zastave, z nekaj znanimi obrazi vmes, ki jo najverjetneje bolje doživiš kot opazovalec. Se je pa priročno končala z otvoritvijo Expa, tako da je bil izkupiček zagotovo popoln, tako za obiskovalce kot za razstavljalce J
Kljub nepopisni gužvi, rahlemu zaletavanju ali nenamernemu obreganju pa zlepa ne slišiš jezne besede. Najostreje slišani izgovorjeni toni so bili s strani razstavljalca, ki me je potem, ko sem že drugič hotel vzeti po dva gela enakega okusa opomnil, da naj kakšnega tudi za druge pustim! Skratka ameriška prijaznost vsepovsod, tudi profesionalci so zelo dostopni. Mi je celo uspelo glede prehrane govoriti z legendo, 8-kratno zmagovalko Paulo Newby Frasier. Glede na to, kako lepo se je razgovorila je dobro, da je niso slišali nedaleč stran prisotni »delodajalci« s strani Chocholate Milk-a J
Ja, pa še »za-športnike-zloglasnemu« havajskemu vremenu je potrebno nameniti kakšno besedo. Letos se mi zdi, da so pogoji blažji kot prejšnje leto. Skoraj ni dneva, ko bi bilo popolno jasno, vedno vsaj malo oblačno. Ok, vlaga enako težka, pa tudi ko sonce prižge, potem res Prižge! Se pa da doživeti tudi dež v Koni, me je enkrat celo na kolesu opralo. Se ne pritožujem, mi je pasalo (si nisem mislil, da bom kdaj kaj takega napisal), kolo se je pa itak posušilo še preden sem ga pred apartmajem razjahal. Bi si človek skorajda za soboto želel dež na kolesu (tega si pa tudi nisem mislil, da bom kdaj napisal)!
Tako da je to pred tekmo večinoma to (o današnjem teku v spodnjicah tudi ne bom zgubljal besed, bodo slike dovolj!). Danes zvečer še pojedina-party s kulturnim in potem še glede-tekme izobraževalnim programom, jutri pa parkiranje koles na pomolu. Seveda po sprehodu mimo števcev opreme, ki bodo ocenjevali, kateri izmed proizvajalcev je med letom najbolj učinkovito razkazoval mišice 