Medtem ko je en del ekipe 3K osvobajal Ljubljano bodeče žice, je drugi del ekipe osvajal Trst.
Na prelepo sončno pomladno jutro sem se znašel na avtobusu (Trst – Gradiška) z enosmerno vozovnico.
Nekoliko zaskrbljen in poln treme, poskušam zaužiti še zadnje kalorije iz banan in opazujem nasmejane sproščene obraze ostalih tekačev. S pogledom na tržaški zaliv skozi okno avtobusa, se poskušam sprostiti in uživati. V mislih si ponavljam “naspidiraj, razturiraj, žuriraj, …”. V Gradiški, se dobimo z Marjeto in skupaj sestavimo bojni plan, se oborožimo z geli in pijačo, in že ogreti čakamo na štartu. Pok pištole, in množica že vleče naprej. Baloni tempo tekačev zaplapolajo v rahlem vetriču. Z Marjeto se pripnemo na vijoličast balon 3:30 in mu lahkotno sledimo.
Prelepa bistra Soča, ki jo prečkamo, modro pomladno nebo, lahkotne noge…popoln užitek. Po 8km čutim dovolj ogrete noge, zaželim srečo Marjeti in nekoliko pospešim tempo. Kmalu se priključim zelenemu 3:15 balonu. Tam zagledam tudi Igorja, ki potem oba spremlja na kolesu in nama z napotki pomaga.
Lahkotne noge, vonj po pomladi. Med tekom si utrgam cvetočo akacijo in jo povonjam. Bolje kot gel. Naspidiraj, razturiraj, žuriraj! Kilometri kar minevajo, tudi klanec do Sistiana ne ustavi lahkotnih nog. In ko enkrat pridem na “Strado costiero – obalno cesto” zagledam morje. Od tam je vse še lažje. Prehitevam tekače kar brez smerokaza. Uživam ob morju. Letim kot galeb.
Družbo mi delata še Rok in Boris, oba na kolesu, prijeten klepet in požitek vode. Igor ob cesti na vsakem kilometru preverja tempo. Hvala vam. Izvem, da gre tudi Marjeti vredu in vse je super. Leti, da še kar preprosto se mi vse zdi. Vse do 33km, kjer se začne moja kalvarija. Noge v manj kot enem kilometru, izgubijo svoja krila, želodec se upre sladkih gelov. Zeleni balon izgine iz obzorja.
Vidim samo še cilj, in začnem računati končni čas. Vsak kilometer dodajam kako minuto. Ponavljam si samo še “žuriraj” – če pridem v cilj.
Vendar pa ob spodbudi množice, se tudi tabla 500m kmalu pokaže. In zraven na kolesu Igor, Rok in Boris, teče tudi Saša. In Marjeta, ki me je ulovila. Bravo!
Eno športno srce 3K!
Z dvignjenimi rokami v cilj. Trst je osvojen!
In moj prvi maraton tudi!
Kdaj je naslednji?