Bojan je bil na “olimpijskih” igrah veteranov.

O igrah

WMG so igre veteranov vsake 4 leta in so neuradno olimpijske igre veteranov. Predsedstvo WMG-ja je tudi uradno zaprosilo za članstvo v olimpijski komite. V Aucklandu v Novi Zelandiji se je tekmovalo v 28 disciplinah, med drugim tudi v triatlonu (sprint in standard, ter ekipno), teku (21km, 10km, 5km, kros,…) in seveda open water (1,5km; 2,5km; 5km –  vse brez in z neoprenom), ter ostalih športih (www.worldmastersgames2017.co.nz). Na igrah je sodelovalo več kot 28.000 športnikov, iz več kot 110 držav, kar jih razvršča v največji športni dogodek vseh časov. Organizacija je bila na zelo visokem nivoju.

Teden pred tekmo

V Auckland smo prispeli teden dni pred tekmo, zaradi aklimatizacije in adaptacije na časovni zamik. Z mano sta bili moja hči, ki je opravila delo fizioterapevtke in žena, ki je skrbela za psihično pripravljenost in fizično zdravje.

AUCKLAND

Že v Sloveniji mi je trenerska zasedba podala natančna navodila, kako popuščati s treningi v zadnjih dneh pred tekmo; vsak dan lahkotno plavanja cca. 2km. Nasvete sem upošteval, le da sem 2 treninga, ki sta mi najbolj koristila opravil na odprtem 50m bazenu s slano vodo, temperture 19 stopinj. Treninga v morju sicer nisem uspel zrealizirati, saj je bilo potrebno dan iskoristiti tudi za ogled znamenitosti Aucklanda. Ker Nova Zelandija leži na južni polobli, je tam v tem času jesen. Organizator nas je po spletu dnevno obveščal o temperaturi morja. Vreme se je dva dni pred tekmo precej poslabšalo, močno deževje in veter sta povzročila, da se je morje ohladilo in vzvalovalo. Zaradi danih razmer je organizator izjemoma dovolil, da se lahko prijavljeni na tekmo brez neoprena prekvalificirajo v skupino tekmovalcev z neoprenom. V moji kategoriji nas je bilo prvotno prijavljenih 16, trije od njih so si kasneje premislili.

Na dan tekme

Zgodaj zjutraj smo se odpravili na prekrasno peščeno plažo – Takapuna beach, ki se nahaja na severnem delu Aucklanda. Na lokalnem avtobusu, s katerim smo se peljali, smo na veliko veselje in presenečenje srečali tri soplavalce iz Zadra

Pred štartom s tremi “open wotraši” iz Zadra

Skupaj smo se zaklepetali in tako malce pozabili na stres in vznemirjenje, ki ga je prinesel dan tekme. Vreme je bilo deževno in turobno, prihal je rahel veter, a zanimivo, morje je bilo dokaj mirno, kar se je kasneje izkazalo za varljivo, saj so bili močni tokovi. Če je verjeti organizatorju, je voda imela 19 stopinhj, a glede na številne odstope zaradi podhladitev tekmovalcev, bi rekel, da temu ni bilo tako. Štart na 5km brez neoprena, disciplina v kateri sem tudi sam tekmoval, je bil ob 10.30. 73 se nas je podalo na bojno polje, ki pa je terjalo kar nekaj odstopov zaradi vremenskih razmer. Mi, ki smo svojo zvestobo zaprisegli 3K-jevcem, na odstop ne smemo niti pomisliti, kaj šele storiti. Plavali smo štiri kroge, in v zadnjem se nam je nasmehnilo tudi sonce.

V cilju

Ob prihodu na cilj, sem najprej povprašal po času. Ko so mi povedali, sem bil sprva zelo razočaran – ekstremnih razmer namreč sploh nisem vzel v zakup. Prva misel je bila, da 5km še nikoli nisem plaval tako slabo (1.33). Šele ko sem videl, da je moj konkurent iz Cro Cup-a v cilj priplaval 6 minut za mano, pri tem, da je običajno 3-4 minute pred mano, sem bil boljše volje. Glede na to, da sem v svoji kategoriji, kjer sem bil najstarejši, zasedel 6. mesto, pa sem bil na rezultat še toliko bolj ponosen – rezultati. V svoji skupini sem imel dva izjemna plavalca; odvetnika iz Avstralije, ki je zmagal in dve uri pred tem zmagal tudi na 1,5km; ter Rusa, ki je zasedel drugo mesto in je bil na svetovnem prvenstvu v Kazanu prav tako nosilec medalje.

S hčerko; v ozadju vulkan Rangitoto

To mi je bila prva izkušnja plavanja v Tihem oceanu, kjer so razmere v morju precej bolj nepredvidljive kakor v naših vodah. Boriti se je bilo potrebno z mnogimi plavalci iz Avstralije in Nove Zelandije, na njihovem terenu, katerim je bila ta tekma na koncu sezone, meni pa šele prva v sezoni. Morskega psa sicer nisem srečal, a sem po tekmi slišal, da jo je pred nekaj dnevi na jugu Nove Zelandije slabo odnesel surfar.

Moja ekipa na zaključni prireditvi

Naslednja olimpijada veternov bo 2021 na Japonskem (www.wmg2021.jp) in jaz sem že prijavil 10 3k-jevcev. Tako da pridno trenirat! Smile

Pozdravljam vas s tradicionalnim maorskim pozdravom, Kia Ora.

Bojan