Ne glede na vse, kar bo prinesla ponovna obuditev slovenske polovičke 11. 9. 2010, je že zdaj gotovo vsaj eno: 3K Športovce je močno povezala. Tako so nekateri uživali že na prvem klubskem treningu, prav tako pa smo se že ves minuli teden iskreno veselili drugega treninga na prizorišču tekmovanja z vsemi disciplinami in vnaprej določenimi razdaljami, vendar po izboru vsakega posameznika. Dejstvo, da poznaš teren, je med tekmo vedno le prednost.
Dan se je začel čudovito, sonce je pogumno zableščalo po povsem sveži in od prejšnjega dne sprani naravi. Kljub desetim stopinjam v zraku se nas je kakih ducat precej hitro vrglo v sicer prijetno jezero in iz Male Zake odplavalo do Velike in nazaj.
Proga na polovički bo verjetno usmerjena bolj proti otoku, ampak takrat najbrž tudi ne bo veslačev. Večina plavalcev je seveda pohitela iz vode takoj na kolesa, nekateri pa smo se zadovoljili s plavanjem, zaradi česar smo imeli čas. Tudi za fotko.
Kolesarji so baje noro drveli, žgali so ga z Bleda do Bohinjske Bistrice, v prvo še nekako skupaj, potem pa na kronometer, brez zavetrja. Nekateri so ubrali povsem svojo razdaljo, tako da so bile prevožene poti nekje med 44 do 77 km. Joj, kaj so pa že govorili o povprečnih km-jih na uro? Želja je bila 38? Ah, pozabila sem, so bile pa hitrosti visoke in vsi zadovoljni. Marsikdo je še zadnji trenutek ujel kakšno pomembno misel, o progi, o kolesu, o taktiki za tekmo, ki ga bo lahko popeljala povsem do zmage. Kdo drug pa se je bolj prepustil lepotam narave in čarobnosti vožnje s kolesom in v svojem zadovoljstvu prav tako – zmagal.
Največja sreča priprav na triatlon je zame ta, da za plavanjem in kolesarjenjem pride še tek, torej disciplina, ki verjetno v največji meri, seveda poleg športnega užitka, dopušča tudi druženje. No, tisti najbolj zagnani so najmanj dva kroga okrog jezera tudi odtekli v resnem in povsem tekmovalnem tempu, sicer pa je bil blejski tekaški trening, kot sicer tekaški treningi 3K Športa, tudi zabava in sprostitev. V zastavljenem tempu, a z veliko izmenjav mnenj, razmišljanj o tekmi in tudi nešportnih vsebin smo odtekli dva, celo tri kroge, kar nekaj med nami po predhodnem kolesarjenju.
In po vseh aktivnostih je bilo razlogov za zadovoljstvo seveda veliko. Naš veliki šef se je zleknil na enem od pomolov, pogledal v prelepo sončno nebo in vprašal: »Ali ni življenje lepo?« Ali ni to zadosten dokaz, da je trening uspel? Res nam je bilo naklonjeno vreme, a brez Igorjeve organizacije, pripravljenosti nas vseh in sprotnega dela obeh Igorjev, Roka in Frenka gotovo ne bi bilo vsega tega sonca. Vsaj v naših srcih, kaj ne?
Poleg vseh na fotki (Matevž, Simon, Igor, Andraž, Helga, Matjaž, Carmen, Matej, Saša, Boris, Špela, Polona, Tanja) so na Bledu pridno trenirali tudi Bobi Jovanovski, Peter Venturini, Robert Gornik, Andrej Bakija, Gregor Gantar, Miha Bočkor, Andrej Bertoncelj, Mojca Benčina, Robert Zevnik, Marjetka Rupnik, Karmen Erčulj in še dve članici TK Gorenjska).
Dragi 3K Športovci, hvala za prečudovit dan in uspešen trening, še naprej veliko športnih in družabnih užitkov in seveda – srečno na polovički!
Polona