Odgovor na »zakaj teči?« poznamo. Dokazano je, da s tekom in gibanjem nasploh ugodno vplivamo na stanje našega organizma. Izboljšujemo imunski sistem, uravnavamo holesterol ter zmanjšujemo tveganje za nastanek mnogih tegob in bolezni. Z rednim rekreativnim tekom dvigujemo telesne sposobnosti: izboljšuje se funkcija srca, povečuje se kapaciteta pljuč, napredujemo v mišični moči in vzdržljivosti. Poleg tega, da je odlična oblika vadbe za izgubo odvečnih kilogramov, tek izboljšuje splošno počutje, dviguje samozavest in preprečuje stres.

Tečem. Kaj pa zdaj?

Razlogi za začetek ukvarjanja z rekreativnim tekom so različni. Nekatere so navdušili prijatelji ali številne tekaške prireditve, drugi bi radi zmanjšali odvečno telesno težo. Nekateri tečejo, da izboljšajo pripravljenost v kakšnem drugem športu, mnogim pa je tek všeč, ker je zdrav, moderen, poceni in enostaven.

Pa je res enostaven? Starostnih omejitev res ni in gibanje telesa v teku je prirojeno, naravno. Pa vendar tisti, ki začnejo z dna (neaktivni, s preveliko telesno težo ali zdravstvenimi težavami), potrebujejo strokovno obravnavo. Njihovo telo še ni pripravljeno na napore dolgotrajne aktivnosti in obremenitve tekaškega koraka. Tek bi jim celo škodil. Pretiravanje v želji po hitrem uspehu, bi bilo pravo mučenje in bi pogosto vodilo k poškodbam ter izgubi motivacije za tek.

Na drugi strani pa bolje pripravljeni začetniki ali rekreativni tekači, ki tečejo sami, ne zadostijo načelom učinkovitega treninga. Ravnajo se po navdihu in razpoloženju. Njihova vadba je v glavnem enostavna in enolična. Po začetnem zanosu in hitrem napredku se ustavi. Pojavijo pa se vprašanja. Ali tečem pravilno? Kako teči, da bom hitrejši … da bom zmogel teči dlje?

Za prve in druge bi bilo dobro, da razmislijo o vključitvi v vodeno rekreativno tekaško skupino. Omejitev v starosti in stopnji pripravljenosti ni. Prednosti take vadbe pred tekom v lastni režiji pa so številne in predvsem posledica strokovnega vodenja, individualne obravnave ter dobre skupinske dinamike.

Dober tekaški trener ve, »kdo sem, kje sem in kam grem«

Rekreativno tekaško skupino vodi strokovno izobražen in usposobljen trener. Njegove osnovne naloge so skrb za vadbo (načrtovanje, izpeljava in nadzor), svetovanje, usmerjanje in motiviranje vadečih ter vzdrževanje pozitivne klime v tekaški skupini. Vsak posameznik, ki se želi pridružiti organizirani tekaški vadbi, mora s trenerjem ugotoviti v kakšnem psihofizičnem stanju se nahaja. To se ugotavlja z različnimi meritvami, testiranji in pogovorom; svetuje pa se tudi splošen pregled pri osebnem zdravniku. Objektivna ocena stanja je potrebna, da se – ob upoštevanju želja vadečega – postavijo uresničljivi cilji in naredi okviren načrt vadbe tekača.

Posameznik si sam težko postavi realne cilje (ponavadi so previsoki, ali pa jih želi uresničiti prehitro), še težje pa zadosti vsem potrebam učinkovitega in v napredek usmerjenega treninga. Trener je strokovnjak s področja teka in načrtuje vadbo v skladu z načeli športnega treniranja. Poleg individualizacije in objektivnega pristopa k teku so to še postopnost pri povečevanju zahtevnosti vadbe, specifičnost treninga (ni vsak tek dober za izgubo odvečnih kilogramov, kot tudi ne za pripravo na 10 km), skrb za primeren počitek ter druga. Trener poskrbi, da je vadba pestra in da ima dovolj širok vpliv na posameznikov napredek.

Dober trener je več kot le »računalnik«, ki predpisuje, izvaja in nadzira. Sam je z načinom življenja zgled vadečim, s svojimi izkušnjami pa jim svetuje in pomaga do uresničitve ciljev. S pedagoškim pristopom ter energijo vadeče motivira, jih usmerja in povezuje. Hitro opazi že najmanjše težave, kot so pomanjkanje volje, utrujenost ali zametki poškodb, in ukrepa preden te resneje vplivajo na proces treninga.

Skupina: red, volja in napredek

Tek je individualen šport, kjer se mora posameznik zanesti le nase. Vendar lahko tek v družbi ali skupini posredno zelo vpliva na napredek tekača, pa naj gre za čistega začetnika ali izkušenega maratonca. Prva stvar, ki je značilna in nujna za organizirano tekaško vadbo, je reden in sistematičen trening. Skupina se zbere ob določeni uri na določenem mestu, ne glede na vreme in zadržke posameznikov. Če vadeči vzame stvar resno – kot se pričakuje – se zlahka prilagodi in razlogi kot so mraz, dež, lenoba izpuhtijo.

Druga stvar je vadba sama. Tek v skupini je motivacijsko ugoden, tekač pa samozavestnejši. Trening v dobri družbi poteka spontano, sproščeno in mine hitreje. Na zahtevnejših treningih te skupina »povleče«; ob prisotnosti zdrave tekmovalnosti in vzpodbude ne želiš popustiti in iztisneš iz sebe več kot bi sicer.

Pri načrtovanju in izvedbi vadbe je potrebno upoštevati značilnosti skupine. Največkrat je ta vsaj malo heterogena, kar pomeni, da so v njej posamezniki z različnimi sposobnostmi oz. nivojem pripravljenosti. Naloga trenerja je, da jih razdeli v manjše homogene skupine, ki s primerno intenzivnostjo in količino učinkovito uresničujejo cilje vadbe. V nasprotnem primeru bo trening za slabše, ki se bodo trudili slediti skupini, vseskozi prenaporen.

Dobro povezana skupina je zakladnica izkušenj in nasvetov, tako s področja teka, kot čisto običajnega življenja. Ob podpori sotekačev, ki lahko z leti spletejo pristna  in globoka prijateljstva, je tako rešljiva marsikatera težava. Skozi treninge, tekmovanja, poraze, uspehe in napredovanja vadeči pa razvijajo pripadnost skupini.

S spoznavanjem in vplivanjem na svoje telo, s skrbjo za zdravje in osebnostno rastjo na koncu največ pridobi posameznik. Zakaj torej teči v skupini?

Luka Novak, tekaški trener