POROČILA

Najprej je bil dan. Potem je bil dan potem. In tudi dnevu potem je sledil še en dan in še en in še…. Do današnjega dne, ki pa tudi ne stoji na koncu vrste. Pravzaprav si dnevi sploh ne sledijo v vrsti. Ne, bolj na krožnici so, pa tudi čisto na krožnici ne, saj nikoli ne pripeljejo na isto točko natančno na izhodišče. Nanizani so na spirali, ki pripelje vedno znova na isto stran, pa vseeno...

Drugi pomemben majski spomin je natančno leto mlajši od 100 kilometrske izkušnje, vendar še slajši. Triatlon Nica (4km, 120 km, 32 km). Že odločitev, da se odpravim v to avanturo, je v popolnosti prežela moje življenje. Kar počnem, pač počnem vedno 100%. Nove sezone sem se torej lotil na povsem drugačen način od vseh dosedanjih. Odločitvi, da resnično želim postati triatlonec, so sledili...

Maj. Dnevi se daljšajo, narava bujno zeleni. Življenje se prebuja. Prav fizično občutim vse to. Pomlad. Radost. Ljubezen. Življenje. V najbolj skritem, oddaljenem, temnem kotu svoje hiše najdem svetel biser. Svoj treninški dnevnik. Rokovnik s platnicami iz cenene grde zguljene modre plastike. Močno orumeneli listi dišijo po zaprašenem arhivu. Iz listov pa se pred mano dviga, kot bi vzhajalo...

...ali povsem navaden triatlonski delavnik Medulin, 1. maj 2008. Tudi letos praznične dni izkoriščamo za priprave na tekmovalno sezono, ki se bliskovito približuje. Tokrat se je Viki odločil, da mi bo olajšal delo in popisal svoj prvi maj, kot se bo izkazalo kot nadvse nenavaden delaven dan. 1.43. Iz spanja me prebudi lakota. V temi se pretipam do skritih zalog - energijske ploščice, ki jih...

Morje, valovi. Večnost.Morje, valovi. Večno spreminjanje.Morje, valovi. Umirjena spokojnost.Morje, valovi. Gibanje.Morje, valovi. Neukrotljiva sila.Morje, valovi. Plima in oseka.Vedno ponavljajoča nepredvidljivost. Vzponi in padci.Življenje v malem. Kaj počnem, bo kdo vprašal? O Vikiju razmišljam. Obračun delam. Delni. Nič posebnega, nenavadnega. Pogosto na svoji poti postanem, se zazrem v...

Pogosto sem zvečer doma sam z otrokoma. Občasno se ob tem počutim kar malo osamljenega, predvsem ko pomislim na izgubljene trenutke, ko bi lahko bili skupaj vsi štirje. Obenem pa je to na nek način tudi moja sreča. Take večere lahko izjemno intenzivno sam doživljam z otrokoma. Ni jih lepših občutkov, kot jih pričarata, ko ju po kopanju pripravljam na spanje. V spalnici se navadno najprej...

Zelo poseben dan je letos nedelja 23. marec. Seveda saj je Velikonočna nedelja! Praznik novega rojstva, rojstva iz trpljenja. Praznik tudi nas športnikov. Tudi mi se bomo dvignili v novo življenje skozi trdo garanje. V večno življenje skozi vice. Od štarta do cilja. Nihče po koncu današnjega teka ne bo enak kot je bil pred začetkom. Ta izkušnja ga bo za vedno zaznamovala. Velik dan je tudi...

DOPINGČe želim razložiti naslednjo zgodbo mi ne preostane drugega, kot da skesano priznam. Ja dopingiral sem se. Kako pa naj bi zmogel vse napore tistega meseca v Medulinu? V mojem dnevniku recimo za februar leta 1993 piše: skupaj 96 ur treninga, 75 enot (22 enot teka, 24 enot kolesarjenja, 23 enot plavanja in 6 krat trening moči). V opravičilo pa lahko, kot večina športnikov v podobnih...

TANKVlak enakomerno drdra svojo pesem. Že celo noč me vozi v daljave. Slepeče jutro me drami. Pred mano je nov dan, so nova doživetja. Pomanem si oči, se pretegnem, za silo se uredim. Ugotovim, da sem popolnoma sam v vagonu. Kompozicija se cvileče ustavlja. Zadnja postaja. Pula. Sobota dopoldne, 23. januarja leta 1993. Izstopim na peron. Nobenega potnika. Povprašam prometnika, edinega človeka...

Velikokrat, ko maširam (ali kolesarim, kar je celo večkrat) po poti med dvema žičnima ograjama proti bazenu, se mi v glavi vrti izmišljen refren, ki mi daje ritem in obenem spominja na koračnico. Besedila refrena niti ne poznam zagotovo, vsekakor je v besedilu, ki se meni mota po glavi tudi besedna zveza induplati jarše. Tako močno me tale naš bazen spominja na šotor, taborništvo,...

Sedim v dnevni sobi, občasno pogledujem na televizijski ekran, preostanek časa se prepuščam sanjarjenju o preteklosti ali razmišljam o sedanjosti. Zapečkar? Pri tem se močno potim, pod mano nastaja prava pravcata luža. Verjetno ste že uganili: sedim na sobnem kolesu in vztrajno ritmično vrtim pedala. Tudi do dve uri in pol v enem kosu, brez prestanka, da ne bo pomote. Tako se v letošnjem letu...