POROČILA

NEDELJA , 6. JULIJ –ZVEČER Kot so se kopičili nevihtni oblaki, tako so se kopičila tudi znamenja, ki niso napovedovala nič dobrega. Noč je bila napol prespana, napol prebedena. Razjarjen dež je napovedal težak ponedeljek... PONEDELJEK, 7. JULIJ ... ki sem ga nekako preživela. Dopoldan negotov tja do 12. ure, nato olajšanje. EMŠO seka, čeprav je outlook drugačen. Tokrat sem dobro prišla skozi....

Dragi dnevnik! V juliju sva se srečala, da si zaupava vse, kar se nama dogaja. No, skoraj vse, kajti vsega še sama ne vem in ne razumem in potem ne morem deliti z drugimi. Bova videla kako bo. Dajva najprej kratek CV: Saša, soft tekačica, mama dveh odraslih sinov (Miha 21, Tim 18), samosvoja, samostojna, ničkaj ovčka.Ljubezni: vrt, knjige, potovanja, šport – še posebej košarka, atletika,...

Ponedeljek, 23. junijTa teden moram biti spet v službi, ker mi bo drugače zmanjkalo dopusta. Napišem poročila za par mesecev nazaj, uredim dokumentacijo za predmete, ki sem jih restavriral, ker prej ni bilo časa. V službi je tempo le nekoliko nižji, kot ga živim zadnje čase in tako uspem dohitet samega sebe. Pod dohitevanje samega sebe, mislim to, da že kar lep čas živim v hitrosti, v...

Ponedeljek, 16. junijTeden se začne brez dežja in z mavčnimi ploščami zaprem strop. Ko se zvečer spravim k računalniku, da bi napisal dnevnik, se po delčkih spomnim jasnosti v glavi s teka in si zaželim, da bi med tekom posnel misli. Tako bi lažje kaj zapisal in ne bi sestavljal nekih koščkov, ki mi jih dan razmeče na vse strani. Torek, 17. junijPlavanje 1:30 – 4 kmTek 12 kmNa plavanje grem z...

Ponedeljek, 2. junijNi mi bilo treba vstat zgodaj in s Taro (mojo kužo) greva počasi po žemlje k peku na Vodnikovo cesto. Ob kavi na Koseški tržnici razmišljam, kako zelo se mi je napolnilo življenje z raznimi stvarmi, da ga komaj sledim. Pri sponzorju dorečemo še nekaj stvari za pripravo kataloga. Tudi to en velik del. Dan je minil ob raznih pripravah in nakupovanjih materiala. Šele proti...

Ponedeljek, 2. junijKolo 45 kmSicer sem na dopustu, pa še vedno hodim zjutraj za dve uri v službo. Res sem utrgan, ampak ni mi uspelo zaključit enih kopij, doma pa se že mora začet adaptacija. Za nameček me še pritisnejo z rokom in sicer do srede. Letos sem imel takih šokov že veliko. Mora bit do takrat, k sreči so vsi prvi poskusi uspeli, čeprav je včasih težko zadet patino staro 2000 let....

23. IN 24. MAJ – ZBIRNO POROČILO V petek panika! Prepričana sem bila, da mi ne bo uspelo narediti vsega, pa mi vendarle je. Kljub temu smo odšli skoraj uro in pol kasneje, kot smo nameravali. Po poti veselo, ko smo prišli, luštno. Spali v šotorih ob Igorju in Mateju P., ki je bil junak dneva (vsaj v našem taboru). Naslednji dan pa… dirka! Moja prva, taka, tazaresna. Saj vem, rekli boste,...

19. MAJ, SLUŽBA Priznam, po tem vikendu sem kar malo neprespana… ko je ura ob šestih zazvonila, sploh nisem točno vedela, kje sem. Begzija je k sreči malo zamujala, da sem uspela še malo pospraviti, preden je prišla. Po desetih letih se še vedno nisem čisto navadila, da kdo drug kaj dela namesto mene (čeprav v resnici uživam) in hitro malo pospravim, preden pride ona. Ker gotovo gleda, kakšno...

12. MAJ, PONEDELJEK Aha, moram povzet še včeraj: Tekla 12 km skupaj z Natašo, lepo svetlolaso študentko, v takem tempu, da sva se sicer v glavnem ves čas pogovarjali, ampak »glih za glih«. Povprečni pulz 157, 2 šprinta (pulz 169) in iztek. Raztegnila se žal nisem ravno dobro, kar se mi je potem poznalo na kolesu, ko sem »čutila« prepono. Ni me ravno bolela, a vendar. Kolesarjenje sem zato...

5. MAJ, PRVI DELOVNI DAN PO MNOGIH PROSTIH Dragi moji, nikar me vsi ne glejte postrani, nisem kriva, da še ni gor, naš Luka je na potovanju. Danes sem že zgodaj zjutraj vedela, da gre zares. Vstala ob šestih, naredila vaje, ter zgodaj šla v službo, kjer sem brez predaha delala do štirih. Ugotovila, da je auto-reply zadeva, ki je nikoli ampak res nikoli več ne smem pozabit naštimat, saj dela...

DEVNIK NEKE SKORAJ TRIATLONKE MAJ, PRAZNIK DELA, MEDULIN Zdravo, bračo triatlonci! Ležim na ležalniku ob bazenu, v precej neudobnem položaju za pisanje in poslušam »ne spavaj mala moja«..., zato pač ne bom. Itak je praznik dela. V njegovo čast, ali pa morda zaradi ne ravno vrhunsko udobne postelje sem vstala ob 4.47. Joj, Bijelo Dugme se nadaljuje, prava zvočna kulisa za začetek mojega...